Imela sem 13 let (zgodba iz leta (letnica umaknjena)), bil je večer. Blizu centra vasi me je nekaj let starejši fant iz moje šišre družine, poklical h sebi, češ da mi ima nekaj za povedat. Ko sem prišla do njega, sva se napotila proti centru vasi. Na poti je bil tunel. Ko sva prišla do tja, mi je ukazal sleči hlače. Iz strahu sem ubogala. Nato me je poizkusil posiliti. Imel je premalo časa, verjetno sem bila takrat še premalo razvita in ni imel dodatnih pripomočkov, tako da mu penetracija ni uspela. Spomnim se še občutka in peska v ustih, ko je roko s tal premaknil na moja usta, da je utišal moje klice na pomoč. Skozi tunel je z večjo hitrostjo prišel mimo kolesar, zaradi česar se je napadalec ustrašil in pobegnil. Takoj po tem sem povedala staršem, ki so govorili z njegovimi starši, nikoli ni bilo uradno prijavljeno. Moški se mi je želel okoli leta (letnica umaknjena) opravičiti, ampak nisem želela priti v bližnji stik z njim, bilo me je strah. Še vedno ga vidim vsaj enkrat ne mesec. Čeprav se mi zdi, da je sedaj njega bolj strah. Mogoče bom enkrat vseeno govorila z njim. Pred kratkim sem ugotovila, da tudi starši ne vejo celotne zgodbe. Veliko let nihče ni vedel, sedaj okvirno kdaj povem kakšnemu bližnjemu, ki misli, da se to ne dogaja. Ponavadi so šokirani. Mislim pa, da sama še sedaj ne razumem kako narobe je bilo to dejanje – poskus posilstva.
#jaztudi, november 2021