Tudi moje meje je prestopilo veliko ljudi. Verjetno jo je najprej prestopil oce, pa se razen obcutka da se me je nekdo cudno dotaknil ne spomnim prav dosti. Velikokrat jih je prestapljal njegov bratranec, imela sem štiri leta. Ko smo bili na obisku se me je dotikal po mojih intimnih delih telesa in se vcasih nag drgnil ob moje telo. Nagravzno ampak ze kot otrok nisem imela nikogar. Zatam jih je prestopal bratranec od sestricne. Sledil je poskus posilstva pri osemnajstih na festivalu kjer sem nekako uspela zbrati cisto glavo in pobegniti izpod moskega, ki me je trdno porinil na tla. Na kar si me je sredi noci proti moji volji bolece vzel tudi moj lastni takratni fant in me nato tudi zapustil.
Imam osemindvajset let in dejstvo je da se to dogaja otrokom novih in prejsnjih generacij. Predvsem se ti dogodki začnejo otrokom iz strani lastnih starsev in kakor cudno je to slisati – to se je dogajalo tudi nasim starsem velikokrat iz strani njihovih starsev.
Druga pomembna stvar, ki sem se jo naucila pa je da nisem zrtev, temvec odrasla zenska. Imam veliko moc in naslednjic, ko se me nekdo nepravilno dotakne in prestopi moje osebne meje dobrega pocutja ni potrebno zamrzniti ampak vstati in te stvari ozavestiti besedno pred ljudmi, ki to pocnejo, ter se hkrati zavedati, da so tudi oni samo ljudje in da so tudi oni zelo verjetno doziveli nekaj podobnega.
Žrtve so otroci, ki so nemocni. Odrasle zenske v Sloveniji imamo veliko moč soočiti se s profesorji, šefi in drugimi ljudmi, ki prestopajo meje in tem ljudem jasno pokazati kaj so prestopili ter jim tudi znati ponuditi pomoč. Danes so zame ti ljudje žrtve.