Začelo se je, ko sem bila stara okrog 11let, božanje po hrbtu, ki ga nisem čisto razumela, vedela pa sem, da to ni normalno, da se me partner od matere čudno dotika. Velikokrat me je plesknil po riti, češ kar tako, ker grem ravno mimo. Enkrat mi je celo porinil jezik v usta, vse to kar sedaj opisujem, sem opisala tudi materi, ki pa je venomer to vedno zanikala, mi govorila, da to ni nič takšnega, to je nekaj popolnoma normalnega. Okej mati, verjetno živiš v neki iluziji. Velikokrat sem ga morala objemati, enkrat me je celo prijel za vagino in ko sem se odzvala burno, sem se seveda, kot otrok počutila krivo, da sem tako odreagirala. Nikoli ga nisem prijavila, ker sem vedno želela zaščititi mamo, ki je vse to zelo dobro skrivala. Vse to se je dogajalo tudi moji sestri in tudi moji prijateljici se je enkrat zgodilo. To sem izvedela šele leto kasneje, saj je bila tako prestrašena. Tudi masirati sem ga morala, ker to je seveda nekaj popolnoma normalnega. In po vsem tem, še vsako leto hoditi na novoletna kosila, razne kave, ker drugace matere itak nisem videla, ce njega ni bilo zraven. Seveda smo se vsi obnašali, kot, da se nikoli ni nic zgodilo in da smo popolna druzina. Šele, ko sem rodila svojo hči, sem naredila konec temu “nevidenmu”nasilju in povedala vse kar čutim in da nikoli več ne bom stopila v tisto hišo, dokler bo on živ. Ker jaz pa bom na vsak način zaščitila svojo hči. Sedaj sem odrasla oseba, vem kaj se je dogajalo nekaj let v naši hiši za zaprtimi vrati.. žal mi je, da ga takrat nisem prijavila, ker verjamem, da nisem edina.
#jaztudi december 2022