#jaztudi zgodba 305

Včasih sanjarim, kako bi bilo, če bi …

Javno razkrila svojo zgodbo, ustvarila predstavo, o svoji izkušnji napisala roman ..

Predstavljam si lepe in zmagovalne scenarije: družba bi mojo izkušnjo sprejela, sostorilci bi skesano sklonili glave … storilec pa ne bi imel več priložnosti opravljati javnih funkcij.

Ti scenariji so preveč idealni, da bi bili resnični.

Tu in tam me zbode realnost: treba je živeti sedaj, živeti naprej, biti tu in zdaj. Življenje je končno lepo in nobene potrebe ni po ponovnem odpiranju ran.

Na akademiji so nas učili o katarzi: že zdavnaj sem sprejela dejstvo, da v svojem primeru katarze – očiščenja ne bom doživela.

Morda na dan profesorjeve smrti: ta dan bo zame praznik, saj bom zagotovo vedela, da ne bom prejela nobenega grozilnega pisma več, nobenega pisma z žaljivo, nizkotno in vulgarno vsebino. Dejstvo, da je šele smrt storilcev zagotovilo za mir nam, žrtvam, ne more biti v ponos pravni državi v 21. stoletju.

Profesorjevo maščevanje za prijavo nasilja policiji ne pozna meja še več kot desetletje po prijavi.

Ko ponovno odprem sodni spis in se zazrem v njegova pisma.. mi postane jasno, kaj je fašizem. Fašizem pomeni željo po uničenju posameznika ali skupine posameznikov in izrabo vseh sredstev za dosego tega cilja. Fašizmu ni nič in nihče svet. Seksizem je eden od izmov, ki napaja fašizem.

Profesor je nadlegoval tudi moje bližnje, da bi mi povzročil karseda veliko stisko in bolečino.

Njegovo dolgotrajno zlorabljanje položaja in hude manipulacije so terjale visok davek.

Leta terapij. Molk. Ker je breme molčanja lažje nositi kot posledice relativizacije ali zanikanja lastne izkušnje s strani okolja.

Ker je bilo s storilčeve strani tudi veliko klevetanja, sem svoj zadnji angažma v gledališču opravljala pred desetimi leti. Ne vem, ali bo še kdaj priložnost, da se profesionalno rehabilitiram.

Nobena od oseb, ki so mi o klevetanju pripovedovale, ni odšla z menoj na Policijo in pričala proti njemu.

Ena od oseb v vodstvu akademije, ki je izdala moje zaupanje, je še vedno zaposlena na (ime odstranjeno). On je bil imenovan na visok položaj v državnem organu.

Ko je eno od svojih groženj uresničil, me pod krinko uspel zvabiti v past, a sem pravočasno pobegnila, je policist dejal: tu ni znakov kaznivega dejanja, morda vas je želel povabiti na kavo. Pri nas Policija ukrepa šele, ko je za žrtev že prepozno.

Danes sem zaposlena v organizaciji, v kateri je nadrejeni spolno napadel sodelavko. Tudi sicer izvaja diskriminacijo na podlagi spola. Dokler bo družba tolerantna do odklonskih ravnanj in do povzročiteljev nasilja, se ne bo nič spremenilo.

 

#jaztudi, marec 2021