Ne vem ce je slo ravno za spolno nasilje v pravem pomenu besede, a bilo je miloreceno cudno.
Delala sem na manjsi stojnici v vecjem nakupovalnem centru in imela sem 18 let. Mimo so vsak dan hodili varnostniki zaposleni tam in smo kaksno rekli. Z vecino sem se dobro razumela. Potem sem spoznala Toma (izmisljeno ime). Rad se je sprehajal mimo mene in vedno sva klepetala. So pa pogovori na nek nacin postajali vse bolj intimni… Vse to sem vzela kot zafrkancijo in zafrkavala sem ga nazaj. Bila sem prepricana, da ne misli resno in me samo drazi in skusa nasmejati. Bil je star okoli 45 let, imel je brke in velik trebuh. Jasno mu mora biti, da se ne more steti kot primernega! Za karkoli! Tako sem takrat mislila. Poleg tega sem mu zaupala, da sem lezbijka. A bila sem naivna. Nekega vecera po sihtu me je povabil gor v prostore za varnostnike. Ces, da mi bo pokazal vse kamere in podobno. Bila sva sama v tisti pisarni. Ves cas mi je ponujal alkohol, me skusal objameti in svojo glavo rinil k moji. Govoril je kako si je zmeraj zelel biti v trojcku in podobno… Koncno so mi zaceli zvoniti alarmi. Nekako sem ga odrinila in na sreco brez tezav odsla. Kasneje je kmalu odsel na bolnisko. Nikomur nisem povedala, ker se mi je zdelo da sem sama kriva, ker sem sploh sla gor. In da bi pri 18ih morala vedeti. Ampak res nisem.