#jaztudi zgodba 127

Vse se je začelo v osnovni šoli. Klasično prijemanje riti s strani sošolcev. Četudi sem se postavila zase, se sprla, dala klofuto, niso nehali. Zakaj? Pa sej to ni nič takega, vsi to počnejo.

Nato moja prva simpatija, prvi poljub. Žal se ni ustavilo tu, bila pa sem prešibka, da bi se uprla. Pritisnil me je ob zid, z eno roko prekril usta, z drugo pa si je postregel moje, kot je rekel, sladke dele. Kot da bi bili na prekletem meniju. Stara sem bila 14 let. Srečala sem ga spet nekih 5 let kasneje, ko se mi je opravičil.

Do konca je šlo žal nekaj let kasneje. Bil je tujec, pijan. Del naše družbe, ko smo se lepo zabavali. Bila sem prijazna, ko je jamral, da si želi svežega zraka in, da mora v avto po jakno. Pa sva šla na sprehod po mestu. Ko sva prišla do avta me je potisnil noter in prekril usta. Spomnim se, da me je zelo bolelo in, da je bil grob. Veš čas mi je govoril sluzaste besede in po malem grozil. Preden mu je prišlo ga je potegnil ven ter špricnil po meni. Takoj, ko sem šla iz avta sem bruhala in tekla do kolegov. Tam se se začela nalivati z alkoholom. Drugega nisem bila sposobna. On je tudi prišel nazaj in se delal kot, da nič ni bilo. To je bil moj prvi seks.

Potem je bila Škisova tržnica, kjer me je študent potegnil na samo. Roke je imel povsod. Govoril je, da ve, da to hočem. Da hočem biti pofukana do onemoglosti. Da me bo izcuzal, prasicka mala. V tem sem ga brcnila kamor najbol boli ter še boksnila v lice in stekla stran.

Doma ne vedo za nič od tega. Nikoli nisem povedala. Nikoli niso nič opazili. Prvič sm povedala prijatelju. Pa še to po parih letih od posilstva. Zakaj ne prej? Ker sem mislila, da sem si kriva sama. Saj sem si bila sama kriva, da sem bila prijazna. Ali prešibka, da bi se uprla. In zato sem se mi gnusila. In iz občutka gnusa prideš do tega, da sem si o zaslužila. Dobesedno. Trajalo je kar nekaj časa, da sem raven ljubezni do sebe dvignila na nivo, da sem dojela, da nisem kriva. Vem, da imam še danes probleme s seksom. Ne uživam v njem. Ker me spomnijo na ponižanje. In gnus. In bolečino. Pa si želim uživati. Želim si biti srečna, ne le sama, ampak z nekom.

To niti niso bile vse stvari, ki sem jih doživela in bi jih lahko napisala. Od raznih koncertov, do kelnarjenja,… povsod se najdejo idioti, ki v vsaki besedi, ki jo izrečeš, najdejo povabilo. Ali v vsakem nasmehu, načinu oblačenja, plesu,… Bilo šta. Vedno bodo našli opravičilo, če bodo videli, da si šibek ali šibka. Vedno. Moje telo, je moje. Tvoje telo, je tvoje. Deliš ga z osebo, s katero se imata rada. Zato bodi močna oz močan in se ne zaničuj.