Moja zgodba sega tam v leto 1996, ko sem bila stara okoli pet let. Spolno zlorabljal me je bratranec od očeta, zlorabe so trajal kar nekaj let. Ni bil samo bratranec, bil je tudi naš sosed in še alkoholik obenem, srečevala sem ga vsak dan, težko si se mu ognil. Poleg tega, da me je zlorabljal ta človek, sem morala tudi gledati zlorabo mojega bratranca. Kdaj točno se je zloraba nehala, še sama ne vem, mislim, da tam nekje, ko je sosed preminil, šeprav ni bil edini pedofil v naši družini …. Nato pa so se začele težave, ko sem prišla v obdobje adolescence, ko imaš partnersko zvezo in sploh ne veš zakaj, imaš fante, ki ti sploh niso všeč, sploh ne veš, da lahko rečeš ne, utapljaš se v gnusu, poskusiš delovati pozitivno in veselo navzven, saj se sploh ne zavedaš kaj se ti je zgodilo ….Dobivaš še dodatne negativne izkušnje ….Misliš si, da si sam za vse kriv, ne zavedaš še, da nisi bil sam kriv zato ….to se težke stvari, ki ti na trenutke ne pustijo dihati, itd itd … Danes sem stara 29 let, po 9 letih psihološke terapije, se še vedno srečujem z anksioznimi dnevi, z nenaravnimi strahovi … enkrat sem jezna, enkrat sem okej. Trenutno imam težke dneve. Nekaj je zloraba, drugo so posledice teh dejanj in te posledice ti velikokrat ne dajo miru, tratijo ti kakovosten spanec, omejujejo te pri kvalitetnem življenju. Ko telo odreagira, in ga sploh ne moreš ustaviti ….od zlorabe je 14 let, jaz se pa še sedaj srečujem z katastrofalnimi občutji …ni pravice …. takšni ljudje pa se še vedno svobodno sprehajajo po ulicah …žalostno a resnično …
#jaztudi, junij 2021