Bila sem stara šest let, ko sva se s prijateljico igrali pred našo hišo vzunaj. Nakar moj oče pokliče mene gor k njemu. Postavi me med vrata in mi reče naj se slečem. Pričel me je otipavati. Sama takrat sem čutila gnus in nelagodje. Vendar natančno nisem vedela, kaj se dogaja. Takrat sem odrastla, saj sem naslednjih šest let preživljala nočne more. Šest let me je spolno nadlegoval. Podkupoval me je z igračami. Zabičal mi je, da ne smem nobenemu povedati. Pri osmih letih ali tam nekje, sem sosedi povedala, kaj mi počne. Bila je moja sovrstnica in jo razumem, da ni dojela, kaj ji govorim. Povedala sem ji bolj kot ne, ker nisem vedela ali je to normalno. Leta so tekla in vedela sem, da to ni prav. Teta je bila moja največja odrešitev, saj je živela z mano do desetega leta. Pri njej sem bila veliko časa. Mami sem dostikrat, ko je šla na kake službene zabave, prosila da ostane. Ker ji nisem upala naravnost povedati, so sorodniki se spravili name, češ kaj sem tako sebična, naj pustim mamiki, da se sprosti. Oče je dostikrat prišel šele zvečer domov, saj je po službi sledila gostilna. Takrat sem vedela, da se ga moram izogniti. Dostikrat sem se delala, da globoko spim, da bi čimprej nehal. Svoj spolni ud je drgnil med mojimi nogami, me imel za spolno igračko, želel je, da bi se samozadovoljevala pred njim. Parkrat sem morala celo odigrati paniko, da bi ga vsaj malo prizemljilo, ker je šlo predaleč – želel je prodreti vame. Tudi to je včasih “vžgalo”. Takrat se je jokal pred mano in mi govoril, da mu je žal. Kar je najhuje, me je postavil v vlogo terapevta. Lulala sem do 14 leta v pojstlo. To je bila posledica vsega tega, saj se dostikrat zavedno nisem upala ponoči na wc, ker sem se bala, da bi se zbudil. Pri 13 letih, oborožena s podatki, do katerih sem sama prišla preko interneta, je sledila treznitev za mami. Zjutraj, ko je pila kafe, preden naj bi šla v službo, sem ji rekla: “Mami, oče me spolno nadleguje”. Mami je obmolknila. Ni vedela vsa ta leta, kaj se je dogajalo za njenim hrbtom. Sodišče – dodelilo mu je 4leta, po pol leta smo izvedele, da naj bi bil že vzunaj pri nekemu župniku na primorskem.
.
Žurala sem na metelkovi, ko sem vsa utrujena okoli ene zjutraj šla nasproti železniške na košček pice. Bilo mi je slabo in sem šla na wc. Malo sem zaspala, nakar je prišel en izmed zaposlenih v wc in me sprašuje, če sem vredu. In ko sem se hotla pobrat, je zaklenil vrata od wc-ja. Prijel me je trdno in mi želel sleči hlače, jaz pa sem zbrala vse moči, da sebe obrnem proti vratom. Dobro, da ni bilo ključa, ampak je bil princip vrat, da obrneš kljuko za odklep. Naredim to in stečem iz wcja. Slišala sem še njegovo kričanje, da naj spizdim. Tega dogodka nisem prijavila. Zakaj? Ker sem imela že preveč opravka s policijo, da bi verjela, da bi ta človek doživel kakršnikoli epilog. Ampak to je bilo že nekaj let nazaj. Upam, da bodo v nadaljne inštitucije modro premislile, kako delajo z žrtvami nasilja.
