Moja zgodba sicer ni tako grozna kot večina tukaj opisanih, ker se v bistvu ni bič zgodilo. Razlog za mojo stisko so bili odzivi drugih.
Ko sem bila v petem razredu osnovne šole, smo imeli sošolca, ki je bil znan po tem, da mu je bilo vsak dan všeč drugo dekle. Nekega dne sem prišla na vrsto jaz in takrat je naredil nekaj, kar pred tem (vsaj kolikor jaz vem) ni nikoli. Poskusil me je poljubiti. Pred tem se nisva nikoli pogovarjala ali družila, tisti dan pa me je potisnil na blazino na tleh (pred drugimi sošolci in sošolkami) in me poskusil poljubiti. V tistem trenutku sem razmišljala samo o tem, kako je pred nekaj dnevi razlagal, da ne verjame v umivanje zob. Udarila sem ga in mu rekla, da je idiot, tako da do poljuba ni prišlo. To situacijo bi hitro prebolela, če ne bi bilo reakcij drugih. Moji sošolci in sošolke so me namreč začeli zafrkavati, da sem zaljubljena vanj. Enako se počeli moji starši in brat, ko sem jim povedala, kaj se je zgodilo. Pričakovala sem, da bo on tarča zafrkavanja, ne pa jaz. Na srečo so se hitro naveličali, ampak vseeno se mi zdi, da to pokaže ne ravno najboljše stanje družbe.