Ssstra storilca je šla iz sobe. On mi je rekel da se bova igrala, čutila sem da nekaj ni prav zato sem tudi sama hotela iz sobe. Me ni pustil, prepričal me je z besedami. Nekako sem po tistih besedih čutila da nimam druge izbire ..prvo me je otipaval. Ne spomnim se da bi zahteval da se ga tudi jaz. Ob tem mi je bilo prijetno sem pa vedela da nekaj ni vredu. V glavi sem imela preplah. Kaj se dogaja? Potegnil mi je dol tudi hlačke in poskusil z mano seksati. Ni šlo, ud mi je dal zelo malo notri in tudi ni poskusal da bi ga več. Spomnim se da mu kmalu pride. Vprašam ga kaj je to? Nekaj samo zamišljena. Hitro začne brisati in nato še reče da ne snem nikomur povedati. Ne spomnim se da bi mi s čim zagrozil. Ko sem šla vn iz sobe (bila sva pri njemu v sobi, skupaj jo je imel s sestro) sem v sebi čutila da se je v meni nekaj zlomilo, da bo od takrat naprej vse drugače pri meni. Če se prav spomnim sem se namerno odločila da se povsem zaprem vase.
Ta teden sem prišla do spoznanja da sem dejansko razočarana nad sabo. Se mi zdi da je to čustvo tisto glavno ki me bremeni Ker nisem bila bolj odločna in šla iz sobe vn (ni me privezal ali držal)..pa čeprav sem vedela da nekaj ni vredu kar se dogaja.
Sem pa tudi ugotovila (iskala po netu) da nisem sam v tem, da je vsaka 5 ženska bila posiljena. Nasla sem tudi diplomsko da greš pri okrevanju večkrat čez faze ki pa ni treba da si sledijo po vrstnem redu in da vsakič vse zajameš
Na koncu potem si rečem, da tega ne morem spremeniti, lahko pa sedaj rešujem svoja čustva. Mogoče je tudi moja “kazen” da se moram soočati s problemi, saj sem po dejanju pa vse do rojstva prve hčerke dajala glavo med ranena, ker sem mislila da bom tako nevidna in me bodo pustili na miru,pa ni blo tako.
V nedeljo ko mi je bivsi partner s katerim imam prvo hčerko zagrozil ( čutila sem kot eno mrzlico) da tudi zame raste šiba in bom že dobila ta svoje, sem se takoj vprašala ” ali nisem že dovolj pretrpela, moraš še več” nato pa takoj za tam: “kaj mi misli storiti”..
Prijateljica kateri sem povedala za izkušnjo z bivšim, je rekla da me je hotu le prestrašiti ker je to vedno prej to delovalo. In ja spet sem bila razočarana nad sabo, da ga nisem takoj ustavila ko me je začel napadat. Kljub temu da sta me oba z njegovo sedanjo partnetko napadla ( ona verjetno ker se počuti mocna na zdravstvenem podrocju_ je zdravnica) sem bila razočarana da ju nisem nisem ustavila. Vendar pa ko sem se v vsem tem branila, ko pač takrat nisem vedela drugače ko sem omenila spet vse za kar mi je naredu, pa se je umaknila in sla stran od naju..
Ugotavljam da imam problem (se vedno) ker ne morem/ne znam oprostiti sama sebi za to kar se mi je zgodilo. Nekako mi manjka še “cesnja” na vrhu torte.