Jaz sem imela veliko izkušenj z raznimi fanti, ki sem jim stokrat rekla ne, da nočem iti z njimi domov, da nočem seksat itd. In potem so mi toliko časa težili, da sem pristala na seks. Ne zato, ker bi želela, ampak zato, ker pač nisem več vedela, kaj narest oziroma nisem hotla izpast tečna, zaprta, konservativna… Enkrat se spomnim, ko smo bili na eni žurki in sem spoznala enega fanta, z njim sem se lupčkala in on me je začel prepričevat, da bi šla k njemu, jaz nisem hotla, potem sva šla skupaj proti domu (vsak svojemu), ampak me je on toliko časa prepričeval, da sem se pač vdala in šla z njim. Pa je bil čist prijazen fant, ampak takrat (to je bilo 10 let nazaj) se sploh nobeden od naju ni zavedal tega, da če ženska za nekaj reče ne, potem to pomeni ne. Je bilo bolj v smislu, da ženska reče ne in potem jo moraš toliko časa prepričevat, da se vda.
Vedno mi je bilo žal, po tem, ko sem naredila kaj takega, vedno sem se sekirala in se bedno počutila. Ampak te zgodbe pomojem vse pričajo o tem, kolk ženske (sploh mlade) nimajo občutka, da zares lahko one odločajo o svoji seksualnosti, da se morajo vedno prilagajat moškim v zvezi s tem in ne poslušajo samih sebe o svojih željah, še manj pa jih poslušajo moški.
#jaztudi, februar 2021