– spomnim se, da sem prvo spolno nasilje dozivela v kopaliscu, kjer se je starejsi moski pod vodo slekel in meni in moji prijateljici kot morda 6 letnima puncama kazal penis.
– naslednje neprimerno vedenje se je odvijalo v osnovni šoli pri pouku telovadbe, kjer nas je učitelj otipaval tako, da je nekaterim “pomagal” skakati preko koze tako, da jo je prijel za zadnjico in jo peljal preko (sem bila športnica in nisem potrebovala nikakršne pomoči), tudi drugace je znal reči, naj ga katera zmasira in mnogo neprimernih opazk. zaradi mojega odklonilnega vedenja do njega zaradi takšnih prijemov, sem mnogokrat prejemala grožnje z ukorom, ker se neprimerno vedem in da bo klical starše.
– na univerzi se je neprimerno vedenje tudi dogajalo (meni samo s poželjivi pogledi v kabinetu, ko si odgovarjal izpit in kakšno opazko), poznam pa mnogo punc, do katerih so se neprimerno vedli, poznam tudi mnogo predvsem asistentov, pa tudi profesorjev, ki so spolno občevali s študentkami – morda bi bilo fino narediti raziskavo, koliko profesorjev, asistentov je v zvezi s študentkami – ker jih sama poznam zelo dosti … kar tudi kaže njihovo nagnjenje k mladim dekletom oz. do neprimernih vez. res pa je, da nekatere ženske/dekleta to tudi izkoriscajo sebi v prid.
– v delovnem okolju pa sem v bistvu v vseh službah doživljala neprimerno vedenje: od prijemov – fizicnega dotikanja, od objemov, od povabil nadrejenih na večerje z drugimi partnerji, ker se zanimajo zame in bi lahko dobro skrbeli zame, od milijon neprimernih opazk, kot kako super izgledaš, kaksne fukiš čevlje imas, si se že razšla s fantom, dobro bi se mi prilegala, midva bi se v postelji dobro razumela, kar vroče mi je, ko te gledam v tej oblekici, hvala bogu za toplo vreme, ker pokazes nekaj koze … da pa ne omenjam sluzbenih zabav, kjer zaradi alkohola popustijo vse zavore, od ponudb drugih delovnih mest za določene usluge, od spremembe delodajalca k partnerju, ker bodo tam “lepse” poskrbeli zame in bom lahko hodila z njim na službena potovanja, do kompletno neprimernega in očitnega buljenja skupine moških nadrejenih vame ali v nas in glasnega pogovarjanja, kaj bi nam delali in kako izgledamo …
– najhujša so popoldanska predavanja ali pa nujna pijača po službi, ker vabijo na ne vem že zaradi katerega razloga (ker je rd, ker si super izpeljal obravnavo, ker se je pridobila nova stranka/posel …).
vse te zgodbe bi se lahko sprevrgle v fizično zlorabo (nekatere v rani mladosti so se in tudi kasneje – te nekdo poboža po hrbtu – za njega je to poteza prijaznosti, zate pa prelet kurje poti in odvratnosti), vse, če bi le malenkost popustila ali pa ce bi bile razmere drugačne – sem zelo hvaležna, da nisem (ali pa sem se naučila že od prej) in da niso bile.
menim, da če ženska/punca/dekle izgleda nekoliko bolje oz. če je bolje urejena od povprečja (pa to sploh ni nujno) je velikokrat tarča hotenja drugih moških, predvsem nadrejenih in tako tudi neprimernega, nasilnega in vsiljivega vedenja, ki ob opozorilom mnogokrat preobrnejo sliko in rečejo saj si sama zelela, saj si se mi smejala. mnogokrat je potem odgovor njih samih na mojo zavrnitev zvenela nekako takole, da izgledam tako dobro, da se ne more upreti, ali pa da sem mu čisto zmesala glavo, da ne more misliti, ko me vidi ipd.
najhuje je, ko si se majhen, mlad in se ti takšno vedenje morda ne zdi neprimerno oz. si misliš, da je samo lapsus, saj se včasih tudi opravičijo in ne potegneš dovolj striktno črte preko katere ne smejo prekoračiti, da se komu ne zameris, da ne izgubis sluzbe, da ne pades izpita … zato so vasa organizacija in podobne, ki se trudijo na tem podrocju narediti premik, nujno potrebne, da potencialne slisijo nase zgodbe in znajo primerno odreagirat in tudi ocenit kaj je neprimerno vedenje, ki je vsako vedenje ob katerem se neprimerno pocutis, pa ceprav je to samo “buljenje”. delajte dobro delo se naprej – prosim in cim vec objav, da se slisi.
#jaztudi, februar 2021