Na Tinderju sem spoznala fanta, s katerim sva si kakšen teden pisala, nato pa se dobila v živo. Takoj me je dodal na Whatsappu, Instagramu, Facebooku in LinkedInu. Vseeno se mi je tako preko sporočil kot v živo se zdel zabaven in prijeten. Težava je bila v tem, da sicer živiva blizu drug drugemu, vendar v sosednjih državah, kar v časih z ukrepi zelo oteži dobivanje in pomeni, da sem morala jaz kršiti veliko več ukrepov kot on, ker so slovenski trenutno veliko strožji od italijanskih. Po prvem zmenku je začel postopno stopnjevati pritisk, od tega, da je zahteval, da ga vsak dan na poti domov iz službe pokličem in celo pot govorim z njim, do tega, da se redno dobivava in kršiva ukrepe (kar zame ne pride v poštev, ker si kot študentka ne morem privoščiti plačila morebitnih kazni). Če mu nekaj ur nisem odgovorila, me je vsakič pričakalo po več sporočil, da kje sem, kaj delam, da ga skrbi zame … Ko se po prvem zmenku dober teden nisva videla (zaradi ukrepov in mojega časovno zelo zahtevnega študija), mi je vsak dan težil, da me pogreša in kdaj se vidiva. Na prvem zmenku je bilo sicer prijetno, čeprav me je zelo hitro poljubil in tudi grabil za prsi, kar pa me takrat ni pretirano motilo. Na drugem zmenku pa mi je bilo že od prvega trenutka nepijetno. V njegovem avtu sva jedla pico in klepetala, ves čas me je obožujoče gledal, mi govoril, kako sem lepa, kako sem mu všeč, kako si želi seksati z mano, da naj si slečem hlače, da me bo lahko oralno zadovoljeval. Pri tem sem ga morala več kot 10-krat zavrniti, ker kar ni nehal spraševati in prositi. Med poljubljanjem mi je rekel, da se mu zdi, da bi mi moral dati roko v hlače, na kar sem odgovorila, da tega ne želim. Ko kar ni nehal, sem končno popustila, on pa je mojo roko pomaknil na svoj penis. V celotni situaciji mi je bilo grozno neprijetno, zato sem kmalu rekla, da moram domov. Ko sem čez 20 minut prišla domov, me je čakalo 5 njegovih sporočil, da bi rad, da skupaj najameva sobo, da bi rad prihajal k meni na obisk v študentski dom, da hoče, da pridem k njemu in zaradi policijske ure tam tudi prespim, spoznam njegove starše, da hoče seksati z mano. Hotel je, da mu omogočim oddaljeni dostop do svojega računalnika, da mi ga bo počistil ipd. Od mene je zahteval, da ilegalno prečkam mejo, kjer me bo on pobral in s svojim avtom peljal k sebi domov 45 minut stran. Govoril je, kot da sva že 5 let v zvezi in je na smrt zaljubljen vame, bil je izredno vsiljiv in močno prehiteval. Naslednji dan sem mu napisala zelo korektno in prijazno sporočilo, da je prijetna oseba, vendar ne želim biti v zvezi in mislim, da bo bolje, da se ne videvava več. Na kar mi je odgovoril s 33 besednimi in 4 glasovnimi sporočili na različnih aplikacijah, med drugim “Jaz sem ti bil pripravljen z jezikom dati orgazem in ti mi tako poplačaš,” in pa “Prinesel sem ti mandulat, zato mi dolguješ odgovor.” Vsa sporočila so bila obtožujoča, osebna in neprimerna. Predvsem sem jezna nase, da sem si dovolila zapravljati čas z nekom, ki je očitno manipulator in čustveno nestabilen. Jezi me, da moški po navadi dosežejo svoje, ker toliko časa ustvarjajo, kljub temu, da je ženski očitno neprijetno in da celo jasno reče, da nečesa ne želi, da popustimo. Počutim se ogabno, ker se me je dotikal in ker se nisem bolj odločno uprla. Strah me je, ko pomislim, kaj vse bi se še lahko zgodilo. Sita sem tega, da se mi take stvari kar naprej dogajajo, in žalostna in besna, ko pomislim, da se drugim ženskam dogajajo še hujše stvari, ker si moški pač ne dajo dopovedati, da je ne ne in ker se nam zdi, da jim pač moramo ustreči, ker nas tako celo življenje uči vse v naši okolici. To ni niti zame edina taka zgodba in prepričana sem, da ima vsaka ženska, ki je imela kakršen koli stik z moškimi, vsaj eno tako. Tako da je to konec uporabe Tinderja zame.
#jaztudi, december 2020