Zivijo. Rada bi delila svojo kruto zivljenjsko zgodbo na kratko. Kot otrok sem bila veckrat posiljena s strani dedka. Za vse skupaj pa so obtozili mojega oceta ki je moral skozi dolge sodne procese. Babica-zena od dedka je veliko ljudem po mestu govorila da je oce kriv, medtem ko je enkrat zalotila dedka med posilstvom. Takrat je ukrepala, nato pa nic vec. Vsa leta sem prenasala ogabne dedkove poglede, medtem ko spomina o zlorabi nisem imela. Ko sem sla v psihoterapijo sem se vsega spomnila in se zacela druzit z ocetom. Druzina mi placuje za studij in druge izdatke. Verjetno da imajo mir pred mano. Skoraj vsak dan pa se zbudim iz nocnih mor. Najbolj mi gre na zivce, ko nekomu povem svojo zgodbo in pozabijo kaj se mi je zgodilo ter me vprasajo, ali nimam druzine da se nanjo obrnem. Ali me ni druzina naucila recimo tega in onega..nevem zakaj ljudje pozabijo taksne stvari..vcasih se mi zdi da me nihce ne jemlje resno. Kakor da so storilci prepricali vse ljudi, da so nedolzni. Zdi se mi da so me izlocili tudi doloceni sorodniki. Druzina pa namesto da bi odstranila posiljevalca iz druzine, je odstranila mene.
#jaztudi, november 2020