Veliko let sem bila zgrožena ob poslušanju zgodb o spolnih zlorabah in mi je bilo hudo za žrtve. In še vedno mi je. Kar se je spremenilo je to, da sem spoznala, da sem tudi sama ena od njih. Spomin na izkušnjo sem namreč potlačila in sem mislila, da so zgolj ostanki neke nočne more. Vsaj dokler mi moja tri leta mlajša sestra enkrat slučajno razlaga o nekih njenih sanjah in uporabni besedno zvezo, ki je bila sprožilec podoživljanje mojega potlačenega spomina. Telo mi otrpne in prašam jo o podrobnostih “sanj” in če je bila vpletena določena oseba. Pritrdila mi je in v tistem momentu sva obe spoznali, da to niso bile le sanje in da sva imeli obe enako izkušnjo. To naju je obe pretreslo.
Sama zloraba se je dogajala vrsto let prej, ko sva bili stari pod deset let. Isto obdobje a očitno izmenično, da ni nobena (iz)vedela za drugo. Dogajala se je s strani bratranca ki je od mene starejši 7 let, od sestre pa 10 let. Živela sem na vasi in bil je praktično moj sosed. Veliko časa smo preživeli skupaj kot sorodniki in otroci na vasi ob igranju družabnih iger. Včasih pa sem šla tja tudi na obisk pozdravit teto in pogledat če ima kdo čas, da bi se igral z mano.
In nekdo ga je tudi imel. Vendar se je šel z mano umazano igro katere pravil sama nisem poznala. Še manj pa razumela. Vedela sem le, da dobim Pokemon žetone, če bom ubogala in če ne bom nikomur povedala. Ampak saj to je oseba, ki jo poznam, lahko ji zaupam, da mi noče nič hudega, kajne?
In verjetno njegov namen res ni bil škodovati meni. Dvomim, da je sploh razmišljal o tem. Posledice pa so vseeno tukaj in jih nosim iz dneva v dan. Se učim živeti z njimi in se izviti iz njih prijema.
Na srečo si do penetracije ni drznil iti je pa počel vse drugo. In ko je videl, da me Pokemon žetoni ne prepričajo več in da sem nezaupljiva je postal osoren do mene. Sama pa sem iz strahu in sramu nehala zahajati tja in na vse skupaj pozabila za tako dolgo kot sem le lahko.
#jaztudi, september 2020