Med 3. in 9. razredom osnovne šole sem obiskovala zasebno glasbeno šolo, ki jo je vodil starejši par, mož in žena. Prva dva letnika me je poučevala ona, nato pa je v tretjem letniku prišlo do nenadne zamenjave, o kateri so mi povedali ob prihodu na 1. glasbeno uro. Ženo je pri mojem poučevanju zamenjal mož. Do mene je pristopil pretirano ljubeznivo in sladkobno, s stolom je vedno sedel čisto ob meni. Bilo mi je zelo neprijetno, otrpnila sem, igranje je šlo samo navzdol. Učila sem se igranja na klavir. Nenehno sem morala preigravati lestvice in skladbe, pri čemer je polagal dlani na moje, da bi “igrala” skupaj. Dlani mi je tudi poljubljal. Ni me klical po mojem imenu, ampak po različici mojega imena, ki mu je bila bolj všeč. Čez nekaj tednov se je to stopnjevalo v dotikanje, drgnjenje mojih stegen in med nogami ter prsi pod mojimi iztegnjenimi rokami medtem, ko sem igrala. Zbrala sem pogum in mu zagrozila, da bom povedala staršem, nato pa še policiji, če ne neha, vendar nikoli nisem mogla. In to je vedel in ni se nehalo. Ne spomnim se, kako dolgo je to trajalo, glasbena šola mi je od takrat dalje zelo v meglenem spominu, kot da je nisem obiskovala. Se pa še danes počutim krivo in umazano. Mislim, da sem imela le 11 ali 12 let. Nekaj let nazaj sem vse skupaj priznala prijateljem, ko smo bili rahlo opiti. Niso me vzeli resno ali pa me niso slišali, ne vem. Pogovor je tekel dalje.
#jaztudi, september 2020