Bivši je imel rad grob seks. Ko sva začela, sem bila stara 16, on 18. Mislila sem, da to moram prenašati. Včasih me je poškodoval, po telesu sem velikorat imela modrice.
Enkrat je tako močno pritisnil, ko je želel analno, da me je raztrgal. Še en teden sem krvavela; k zdravniku si seveda nisem upala. Jokajoč sem stekla v kopalnico, se pol ure tresla, krčevito hlipala, si izpirala in brisala kri. Ko sem se vrnila v posteljo, ni rekel niti “oprosti”. Ni me vprašal, če sem v redu. Samo obrnil se je stran od mene in zaspal, kot da na tem svetu nima nobene skrbi.
Kasneje sem na njegovem računalniku odkrila otroško snuff pornografijo.
Želim si, da bi mi, ko sem bila mlajša, kdo kdaj povedal, da imam pravico, da grem. Da pustim takega človeka za sabo. Da tega nisem dolžna prenašati. Da spolnost ni nekaj, kar bi bila svojemu partnerju dolžna ali kar mora boleti. Vse, kar sem implicitno in eksplicitno slišala od svoje okolice je bilo, da se je treba navadit, potrpet, ne kompmicirat, biti pridna in ustrežljiva, da me bo kdorkoli sploh imel rad.
Še zdaj se sovražim in krivim za to, kar se mi je dogajalo.
Za mano so trije poskusi samomora.
#jaztudi, september 2020