Stara sem bila 11 let. S starši smo bili na morju, kjer smo spoznali družino s 4 otroki, vsi mlajši od mene. Srečevali smo se na plaži, kjer sem se igrala z njimi. Vsak dan se nam je pridružil še njihov oče, star okrog 40 let. Veliko se je igral in plaval z nami, šel v vodo takrat kot jaz. Proti koncu tedna sem bila v morju z njegovimi otroki. Začel se je igrati z mano, me tunkati, vedno več dotikov, objemov, ki so kmalu prešli v žgečkanje in otipavanje po prsih in spolovilu. Nikoli se me še nihče ni dotaknil tako. Sploh nisem dojela kaj se dogaja, vendar sem čutila nelagodje, da nekaj ni prav. Želela sem ven. Preden me je izpustil, mi je zašepetal:”pa ne povej mami.” In tudi nisem, vsaj 5 let sem molčala. V kasnejših najstniških letih sem ugotovila, da se bojim starejšim moških in telesnega dotika nasprotnega spola na sploh. Včasih še vedno težko diham ob spominu na to in se prepričujem, da sploh ni bilo tako hudo in da pretiravam. Verjetno res, ampak si ne morem pomagati. Zdaj po 10 letih je vseeno že bolje, čeprav se ob moškem dotiku prevečkrat spomnim nanj. Živi v sosednjem kraju, zato ga nikoli nisem mogla zares pozabiti.
#jaztudi, junij 2020