S prijateljicami sem se nekaj let nazaj udeležila koncertov zaključka [ime prireditve je bilo umaknjeno] na [ime kraja je bilo umaknjeno]. Pred odrom je bila (kot vedno) gneča, zato ti ni čudno da včasih na sebi čutiš kakšen dotik, ki se med premikanjem v gužvi zgodi povsem nenamerno. Zato nisem reagirala na to, ko sem na svoji zadnjici prvič začutila roko, ki jo je oplazila. Mislila sem si, da je bilo ponesreči. Ko sem dotik začutila drugič, sem se obrnila, ampak v griči ljudi, ki skačejo in pojejo nisem mogla ugotoviti s strani katerega moškega bi ta dotik lahko prišel, zato sem se obrnila nazaj proti odru, se premaknila malo bolj stran in poskušala naprej uživati v koncertu. Dokler se ni dotik ponovno ponovil, in eskaliral. Kar naenkrat sem na sebi ponovno začutila roko, ki se ni več ustavila le na zadnjici, temveč sem med svojimi nogami začutila prste, ki so se tja pomikali s precejšnjo silo (imela sem sicer oblečene kavbojke, tako da niso mogli nikamor zares “priti”, ampak vseeno je bil občutek izjemno neprijeten in me je začel spreletevati srh). V tistem trenutku so se ljudje med seboj začeli prerivati (tako imenovani “mushpit”), zato nisem mogla ugotoviti kdo mi je to naredil, sem pa kaos izkoristila za to da sem se umaknila izpred odra in sem prijeteljice do konca koncerta čakala ob strani prizorišča. Sploh si ne želim predstavljati kaj bi lahko bilo, če bi imela na sebi obleko ali krilo.
#jaztudi, junij 2020