Zgodba 167
Pred nekaj časa sem zapisala svojo zgodbo na to stran in takrat je bilo prvič, da sem jo podoživela v njeni celoti od začetka do konca. Čeprav je bilo zame to izredno boleče, je bilo hkrati osvobojajoče. Od takrat se počutim lažje, kot da bi se prebujala z nekimi novimi občutki. Redno mislim na vas in na to, kako pomembno je, da lahko svoje misli, izkušnje… nekomu povemo.
To sicer ni zgodba, vendar sem jo želela deliti z namenom, da opogumim koga, ki to prebira, da deli svojo in se tudi sam osvobodi svojega bremena…
#jaztudi, februar 2020
