Tretji dogodek je tudi iz srednješolskih dni. Bili smo na obisku pri sorodnikih. Na neki točki so se odrasli odpravili v ločeno sobo, v dnevni sobi pa smo ostali jaz, moj brat in moj bratranec. Bratranec je mojemu bratu pokazal novo računalniško igrico in sama sem se začela dolgočasiti. Vzela sem prvo knjigo, ki sem jo našla, se usedla na kavč in pričela brati. Kmalu se mi je pridružil bratranec in mi rekel, da bi z mano naredil en selfie. Pristala sem na to, saj se mi ni zdelo nič nenavadnega. Čez nekaj minut mi je pričel pripovedovati, kako sem lepa, da sem mu všeč, da je zaljubljen vame, pričel me je božati po laseh. V tistem trenutku sem postala zelo prestrašena, saj ni bilo zraven nikogar, ki bi mi lahko pomagal. Vse, kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem se kislo nasmehnila in mu rekla, da moram nujno na WC. Na srečo mi ni nasprotoval, stekla sem v kopalnico in tam napisala mami SMS, da bi rada šla domov. Mama je začutila, da je nekaj narobe, in kmalu po tem smo se odpravili domov. Ampak takrat ji nisem mogla povedat celotne zgodbe, preveč me je bilo sram. V naslednjih mesecih mi je bratranec večkrat pisal. Na vsak način je skušal iz mene izsilit priznanje, da sem na obisku dajala znake, da mi je všeč. Hvalil se je s tem, da je svojim prijateljem pokazal fotografijo svoje punce. V mislih je imel, seveda, najino skupno fotografijo. Po nekaj zapisih sem imela dovolj, zato sem ga blokirala. Pol leta po opisanem dogodku smo se s sorodniki dobili pri moji babici. Takrat sem spet videla svojega bratranca in mu povedala, da nima nobene pravice, da se me dotika, da mi govori, kar mi je govoril in pisal v preteklih mesecih. To je bil tudi trenutek, ko sem se odločila, da bom mami povedal celotno zgodbo. Mama mi je verjela in nikoli več se nismo videli s temi sorodniki, nikoli več nisem govorila s svojim bratrancem.
