Žurala sem na metelkovi, ko sem vsa utrujena okoli ene zjutraj šla nasproti železniške na košček pice. Bilo mi je slabo in sem šla na wc. Malo sem zaspala, nakar je prišel en izmed zaposlenih v wc in me sprašuje, če sem vredu. In ko sem se hotla pobrat, je zaklenil vrata od wc-ja. Prijel me je trdno in mi želel sleči hlače, jaz pa sem zbrala vse moči, da sebe obrnem proti vratom. Dobro, da ni bilo ključa, ampak je bil princip vrat, da obrneš kljuko za odklep. Naredim to in stečem iz wcja. Slišala sem še njegovo kričanje, da naj spizdim. Tega dogodka nisem prijavila. Zakaj? Ker sem imela že preveč opravka s policijo, da bi verjela, da bi ta človek doživel kakršnikoli epilog. Ampak to je bilo že nekaj let nazaj. Upam, da bodo v nadaljne inštitucije modro premislile, kako delajo z žrtvami nasilja.
