Sem bivša študentka AGRFT. Ne morem ravno reči, da sem občutila spolno nasilje iz strani profesorjev, ne morem pa reči, da ga nisem videla, in pa, da se tega na akademiji ni poveličevalo. Kot je povedala Mia, je bil zapakiran v proces “izobraževanja”, kot nekaj normalnega. Vse od otipavanja, perverzne komunikacije, do žaljenja in manipulacije. Jaz nikoli nisem bila žurerski tip, in ne vem, kaj se je dogajalo na žurkah, ampak si mislim, da marsikaj. Poveličeval se je tudi alkohol in droge, in to iz strani profesorjev. Osebno jaz sem občutila predvsem verbalno, čustveno nasilje. Akademijo sem zapustila zlomljena in depresivna in zadnja stvar, ki sem jo hotela, je bila še naprej delati v gledališču, med temi ljudmi. Ljudje, ki poučujejo na akademiji, so ljudje, ki so uspešni tudi na odru ali za odrom. To so ljudje, ki imajo velik vpliv na to ali bo neka igralka/režiserka/dramaturginja dobila službo ali ne, zato je še toliko težje kaj pripomniti čez njih. No, jaz sem odreagirala tako, da sem spremenila karierno pot. In to ni prav. Nisem jaz tista, ki bi morala plačati to ceno. Še zdaj imam težave s samopodobo in še zdaj imam globok prezir do določenih profesorjev, predvsem enega, ki še danes predava igro in gledališko režijo.
#jaztudi, februar 2021