Odločila sem se, da anonimno zapišem dve izkušnji s spolno zlorabo. S svojo zgodbo bi rada opozorila predvsem na dve stvari: na to, kako velik del spolne zlorabe je manipulacija in izraba moči ter na to, kako nevarna in škodljiva je (tudi v tem kontekstu) oseba z narcistično osebnostno motnjo oz. psihopat.
Ljudje na veliko razmetavamo z besedama narcis in psihopat in si narcisa predstavljamo kot nekoga, ki se občuduje v ogledalu in objavlja »selfije« na družabnih omrežjih, psihopata pa kot osebo z razmršenimi lasmi, blaznim pogledom in »norim«, nepredvidljivim obnašanjem. Večinoma žal ne vemo, da so narcisi in psihopati zelo nevarni in škodljivi ter da mnogi živijo med nami kot navidezno zgledni državljani visokih moralnih načel. V resnici te osebe zaznamuje plitkost/odsotnost čustvovanja, navidezen šarm, manipulativnost in odsotnost empatije. Te lastnosti jim omogočajo, da ljudem uničujejo življenja, brez da bi pri tem občutili običajno obžalovanje in sram.
Ko sem spoznala svojega bivšega fanta, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi lahko bil kakor koli nevaren. Bil je nasmejan, bister in šaljiv, odprt in zgovoren. Študiral je psihologijo in delal z otroki. Hitro je navezal prijateljski stik z vsemi in po kakšnem letu prijateljevanja sva postala par. Vse se je zgodilo zelo hitro, veliko prehitro zame, saj sem bila takrat ravno sredi žalovanja za ljubljeno osebo. On se je prikazal kot moja sorodna duša (psihopati obvladajo zrcaljenje tvojih pozitivnih lastnosti) in kot moj rešitelj. V resnici pa je le izkoristil moje šibkosti in trenutno nemoč, zato da me je zmanipuliral in zlorabil.
Prvi spolni odnos je bil izsiljen, ko še nisem bila pripravljena. Vedel je, da nisem bila, ker sem mu to prej povedala. Na svoj račun je prišel s pomočjo manipulacije, v kateri je bil mojster. Moje meje je prečkal hitro, a postopoma, tako da si me je posadil v naročje, me stiskal k sebi… a se me ni neprimerno dotikal. En dan je rekel, da me bo zmasiral, ker sem se slabo počutila. Začelo se je z nedolžno masažo, a kar naenkrat sem se znašla sredi seksa. Ne znam opisati, kaj se je zgodilo – zunanji opazovalec bi verjetno rekel, da sva bila oba za. Pa nisva bila. Doživela sem šok, zmedo, nato pa me ni bilo več tam. Ne spomnim se, da bi kaj čutila, kaj šele uživala. Ko sem nazadnje prišla nazaj v telo, sem čutila gnus pa nisem vedela zakaj. Moja glava ni mogla doumeti, zakaj bi mi on, ki je dober človek in mi stalno govori, da me ima rad, naredil nekaj, česar nočem. Zato je izločila slabo misel in jo nadomestila s sprejemljivejšo: »prvi seks je običajno neprijeten, to je normalno«. Vršanje mojih misli je prekinil, nekako v presenečenju, z besedami: »Sploh nisem mislil seksat …«. Čutilo se je, kot da namiguje, da sem bila iniciator jaz. Obšel me je sram in skušala sem se spomniti, kdaj sem mu dala znak, da si želim seksa … Ni šlo in sčasoma sem si dogodek nekako racionalizirala do te mere, da mi ni povzročal kognitivne disonance.
Tu pa se je mora na žalost šele začela. Manipulacija in zloraba sta potekali na vseh ravneh, tudi na psihični in čustveni, ne le fizični. Medtem, ko je naredil vse, da bi jaz in drugi verjeli njegovi maski dobrotnika, me je počasi in po tihem mučil in uničeval. Name je projeciral vso svojo negativnost, me skušal prepričati, da si samo domišljam, da je nekaj narobe in da v vsem vidim problem. Pokazalo se je, da je s seksom obseden, vendar ne na normalen, strasten način, temveč nekako hladno in mehansko. Seksala sva vsak dan – pravzaprav si me je redno vzel in se izpraznil v meni. Jaz sem to vdano sprejela, ker me je sistematično vedno bolj stradal ljubezni na drugih področjih, zaradi česar sem hrepenela po najmanjših drobtinicah naklonjenosti. Skoraj nikoli me ni poklical po imenu. Med seksom me ni nikoli poljubljal, po seksu je vstal in šel. Moje začetno spolno izražanje je zatrl, češ, naj se ne premikam, da mu ne bo prehitro prišlo. Lahko sem le ležala kot klada in pozabila na svoj orgazem. Počutila sem se, kot da izgubljam svojo žensko čutnost. Pa še veliko več, kot to – kot da izgubljam samo sebe, svojo dušo. Vprašal me je, kateri položaji so mi všeč, nato pa jih nisva nikoli izvajala, če pa sva jih, jih je izkoristil za to, da mi je povzročil bolečine ali gnus. Nikoli seveda ni priznal, da mi to dela namerno, rekel je recimo, da to dela prvič in ne zna prav (imel je veliko punc pred mano). Čutila sem, da uživa, če me med seksom poniža ali spravi ven iz mojega toka z bizarnimi izjavami, recimo z vsebino najinega zadnjega prepira ali pa s svojimi izprijenimi fantazijami. Čez dan me je psihično mučil na vse možne načine, ponoči, ko sem spala, pa me je objemal, otipaval in masturbiral. Šele kasneje mi je postalo jasno, da želi le moje telo, brez moje prisotnosti. Ta grozljivi hlad … in občetek razčlovečenja …
Zaradi stalnega zbujanja ponoči in zaradi kontradikcij, ki sem jih doživljala ob njem sem postajala močno izčrpana, pojavljali so se hudi glavoboli, megla v glavi, bolečine v hrbtu in rodilih, stalna zmedenost pa se je prelivala v otopelost. Postajala sem truplo, ki ga je želel … Ko sem mu zaupala, da bi rada doživljala orgazme in da mi seks veliko pomeni, je nenadoma prenehal spati z mano. Verjetno je mislil, da me kaznuje, ampak takrat sem ga že tako močno prezirala, da me je njegov dotik neizmerno odbijal. Mislim, da je imel med najino zvezo tudi druge spolne partnerke.
K sreči me je po slabem letu pustil, ker sem se mu začela upirati in kazati zrcalo. Ni mu bilo všeč, zato se me je po hitrem postopku znebil. Zelo dolgo sem prebolevala travme, ki mi jih je povzročil in še vedno čutim posledice. Hladno razčlovečenje je tisto, kar je zarezalo najgloblje. K sreči sem zaradi paničnih napadov nekega dne brskala po knjigi o travmah ter naletela na informacije o narcistični zlorabi in ugotovila, da bivši fant povsem ustreza opisom oseb s prikritim, pasivno-agresivnim tipom narcistične osebnostne motnje. Z bivšim fantom sem takoj prekinila vse stike. Spoznala sem, da mi je ves čas lagal, me zavajal in namerno izkrivljal moje dojemanje realnosti. Pomoč sem poiskala pri psihoterapevtki, ki mi je povedala, da je verjetno celo psihopat. Te informacije so mi pomagale, da sem lažje rekonstruirala, kaj se mi je v resnici dogajalo in šele mesece po vsej tej zlorabi so za mano prišle jeza, žalost in bolečina, ki bi jih izrazila takrat, če bi vedela, kaj se mi dogaja in s kom imam v resnici opravka.
Ker pa odprte rane privlačijo vampirje, sem le nekaj mesecev za tem doživela ponovno srečanje s to »vrsto«. Moj sodelavec (zdravnik) je začel kazati podobne znake, kot sem jih opazila pri bivšem fantu. Začela sem se ga bati in v telesu (intuitivno) zelo živo čutila grožnjo z njegove strani. Opazila sem toksično jezo, stalno opravljanje in omalovaževanje drugih, obračanje drugega proti drugemu znotraj kolektiva … Rekla sem si, da verjetno pretiravam in vidim psihopate že na vsakem vogalu, zaradi strahu pred tem, da bi se mi še kdaj zgodilo, kar se mi je … Pa bi si morala zaupati. Čez nekaj tednov mi je rekel, da sem mentalno šibka, kar se mi je zdela zaskrbljujoča izjava, izrekel pa je še nekaj drugih čudnih seksualno obarvanih stvari o neki pacientki, ki si jih takrat nisem znala razložiti. Ko sem bila na pregledu pri njemu, je izkoristil svojo moč in moje zaupanje. Zgodilo se je spolno nadlegovanje, med katerim sem zmrznila od strahu, nato pa si dejanje zopet racionalizirala in ga potlačila. Naslednji dan sem se fizično zlomila in čutila bolečine po skorajda celem telesu. Dogodek je prišel za mano in soočila sem se z bolečino in ponižanjem ob tem, da zopet nisem zmogla preprečiti napada. Čez nekaj mesecev sem zbrala pogum in povedala za dogodek šefu. Od njega sem izvedela, da je pacientka, o kateri je govoril sodelavec, odšla od njega v solzah nekaj mesecev prej in ni hotela povedati, zakaj joče, rekla je le, naj zdravnika odpusti. Žal ga ni …
Nobenega od svojih napadalcev nisem prijavila. S tem sem se dolgo borila, ker mi notranji občutek govori, da bi bilo prav, da bi ju. Ampak čutim, da bi me to uničilo, da bi me onadva uničila. Že tako sta posilila moje življenje in mi ukradla preveč časa, jaz pa bi se rada le sestavila nazaj in živela. Žal mi je za vse ljudi, ki se bodo znašli na njuni poti. Jezna sem, ker čutim odgovornost za njuna prihodnja dejanja, medtem, ko onadva ne čutita niti sramu in slabe vesti … Želim si, da bi lahko nekaj naredila vsaj iz anonimnosti in to je, da morda moja zgodba opozori, da so takšni ljudje med nami, da so zelo nevarni in da jih izredno težko spregledaš – celo, če si strokovnjak. Skrivajo se pod krinkami psihologov, zdravnikov, duhovnikov, učiteljev … Njihove žrtve se največkrat srečujejo z družbeno izolacijo, saj jim nihče ne verjame. Zato je dobro, da o tej temi govorimo čim več in se naučimo prepoznati manipulativno komunikacijo. (Spolna) zloraba praktično ne obstaja brez zlorabe moči/položaja in manipulacije. Kadar je manipulacija dovolj spretna, se žrtev ne zaveda, da je bila zlorabljena in tako nima možnosti reči ne. Morda za zlorabo krivi celo samo sebe. Takrat je lahko zanjo življenjskega pomena, da ji okolica prisluhne in jo zaščiti. Zato se informirajmo, pogovarjajmo in naučimo bolje poskrbeti en za drugega.
#jaztudi, september 2020