Stara sem bila 5 let ko me je hotel dedek spolno zlorabiti v svoji spalnici. Spodaj brez sem ležala na njegovi postelji, medtem ko je on iz hlač potegnil penis. Rekel je: ne bova zdaj, babica je v hiši. Boma naslednjič.”
Nato me je znova otipaval po zadnjici in mednožju pri 10ih letih. O tem sem nato povedala svojim staršem, ker se mi je zdelo čudno. Starša sta od reagirala burno, mi verjela in ga skregala. Nista pa vedela, da to ni bilo prvič.
Da sem bila spolno zlorabljena sem se začela zavedati šele pri 13ih letih. Vse do takrat je spomin obstajal, vendar nikoli nisem realizirala, da je to bila spolna zloraba otroka. Ko sem prišla do te točke, sem se počutila umazano in nagnusno, v sebi sem čutila ogromno breme, hkrati pa sem v sebi nosila strah, da ne morem nikomur zaupati, ker sem se sama sebi gabila.
Pri 19ih letih sem kadila travo v majhni, podrti hiški kjer sem se skrivala pred. starši. Nenadoma sem pred vrati zagledala postavo dedka, ki me je poželjivo goltal z očmi. Vprašala sem ga kaj bi rad in počasi se je odmikal pri tem pa mi je ves čas govoril kaj bi mi počel in kako si me želi. V življenju me še nikoli ni bilo tako strah kot takrat. Prejokala sem mnoge noči, za mano je tudi veliko nočnih mor.
Spomin ne bo nikoli izginil, ta človek pa se še vedno prosto sprehaja po svetu. Izjemno si želim maščevanje, ker nisem edina žrtev.
#jaztudi, september 2020