Zgodilo se je ko sem bila dojencek v posteljici. Dedek naj bi me cuval. Odprl je plenicko in naenkrat me je tako bolelo da bi mi razneslo glavo. Upirala sem se z rokicami a ni slo. To je pocel dolgo, cutila sem da bom umrla, ko me je s prstom zlorabljal. Ne spomnim se dobro a hotela sem mamo da me potolazi. Ko je odsel sem se jokala toliko casa dokler nisem mogla vec. Mama je po nekaj dneh ugotovila da imam vneto spolovilo. Dedek se je naredil nevednega in obtozila je oceta. Ki ni bil kriv. Ker sem skozi leta kazala vse znake spolne zlorabe je mati po tem ko me je oce kot deklico proti njeni volji odpeljal na dopust, obtozila spolne zlorabe. Veliko sem risala lulcke in mislila je da je oce kriv. Vendar pa me je dedek imel velikokrat v narocju in bil je trd. Takrat ni nihce opazil. Dedek se je vedno izmuznil obtozbam z nasmehom in osladnostjo. Bil je najbolj prijazen dedek ko smo bili na obiskih. Ko sem odrascala je velikokrat vdrl v kopalnico in prepocasi zaprl vrata, velikokrat je s svojim telesom sel mimo mene in se podrgnil. In pred parimi meseci za moj rojstni dan je strmel v moje spolovilo, sicer sem bila oblecena. Sekar zivim v isti zgradbi kot mama babica in dedek in obcasno ga srecam. Zal mi je da se sele ucim postavljati meje, a ne gre drugace. Oce je bil leta v postopkih kjer ga je mama tozila za spolno zlorabo in zdaj pricakuje od mene custveno podporo. Poleg spolne zlorabe se je dogajalo v druzini tudi psihicno nasilje in zanemarjanje. Druzina mi se danes hoce izkazati skrb s tem da mi kupujejo stvari za katere ne prosim in pricakujejo hvaleznost in vdanost. Tako sem jezna na njih da si zelim da umrejo. Ceprav me je mama poskusala zascititi pred dedkom, pa ni bila dovolj mocna. Verjetno je tudi njo zlorabil. Morda se zdi absurdno da se lahko tako majhen otrok cesa takega spomni, a nemogoce je da si nebi zapomnila tega travmaticnega dogodka. Se zdaj se mi vsiljuje v misli njegova glava ter skozi dan pogosto obcutim skozi telesni spomin zlorabo. Dolgo nisem vedela, kaj bi lahko pomenila moja anksioznost in neprijetni obcutki v spolovilu, ampak spomini se pocasi vracajo. Ker sem dozivela zlorabo pri tako zgodnjih letih je nisem znala opisati z besedami, niti nisem vedela takrat da spolovilo sploh imam. Mami nisem mogla sporociti z besedami, kaj je narobe. Po dveh desetletjih sem koncno povezala delcke spominov skupaj in se zavedla, kaj se je zgodilo. Hodim v terapijo in postopno predelujem travmo. Vendar pa je spolnost zame vcasih izredno naporna, ker se mi vsiljujejo podobe dedka. Nevem kako sem lahko vsa ta leta zivela z pedofilom. Babica in mama sta me skozi leta veliko obtozevali, da sem kurba, da se drogiram, da kadim in da ponoci obcujem s svojim bratom. Vsi v druzini so me nadirali, projicirali stvari name in vcasih mi mati ni pustila oditi iz kopalnice in sobe dokler ni name kricala po 2 uri skupaj. Dve desetletji sta mama in babica premlevali zgodbo o tem, kako nam je oce unicil zivljenje in kaksni zrtvi sta onidve. Medtem je dedek sedel na fotelju in bral casopis. Nista mi pustili spoznavati fantov, saj naj ne hodim ven, ker je druzina najpomembnejsa. Babica je vsa ta leta poskusala ustrezti dedku v vsakem pogledu, da bo zadovoljen. Sem izobcenka druzine, problem, crna ovca ki jo je potrebno s krscanstvom pokoriti. Moje otrostvo in najstnistvo sta sla. Nisem ju imela. Najhuje mi je da me je dedek vozil v teh obdobjih na terapije da bi predelala travmo zaradi oceta, ki me je zlorabil. Nikoli nisem bila zrtev, nihce me od terapevtk, sodnikov do socialnih delavk ni zares videl. In vedno sem se sprasevala kaj je z mano narobe, da ne morem navezati stikov s sovrstniki in biti “normalna”. Custveno sem morala skrbeti za mamo in babico medtem ko sem se soocala z depresijo, mislimi na samomor in bulimijo. V soli mi je slo in bila sem pridna ter tiha. Nato sem prisla na faks ter zacela raziskovati svojo preteklost. Zelo pocasi sestavljam svojo zgodbo in lazje mi je, ko jo zapisem. Sekar se pocutim krivo brez razloga, ampak delam na sebi in osebno rastem. V tem casu sem ze veliko dosegla in sem ponosna nase. Vem da ni lahko, ampak se splaca. Zelim si se veliko stvari doseci in postati se bolj mocna oseba, ki tocno ve, kje so moje osebne meje. Poskusam biti potrpezljiva in si dati to kar rabim. Ucim se, kaj potrebuje moj notranji otrok in kako mu to lahko dam. #metoo
#jaztudi, april 2020