Stara sem bila 15 let.
Z družino smo živeli v mali vasi. Bili smo prišleki, a nekako se je zdelo, da smo se vklopili v okolico. Jaz sem bila najstarejša od otrok.
Kolikor se spomnim, se doma nikoli nismo pogovarjali o spolnosti. Tudi golota je bila tabu, staršev nikdar nisem videla pomanjkljivo oblečenih in tudi otroci smo se vedno slačili in oblačili v kopalnici. Ko sem pri 11 letih dobila menstruacijo, sem bila zgrožena in prepričana, da sem bolna. Tudi s prijateljicami se o spolnosti nismo nikoli pogovarjale, odraščale so tako kot jaz in ta tematika nam je bila povsem neznana.
Od svojih prijateljic se nisem razlikovala. Razvite smo bile vse podobno, oblačile smo se podobno, skratka na meni ni bilo čisto nič takega, kar bi odstopalo. Razen tega, da sem ob petkih zvečer pobegala od doma v disko. V mojih časih so se diskoteke odpirale ob devetih zvečer, ob polnoči smo že hodili domov in strašno rada sem zahajala tja plesat.
Mladi smo se poleti hodili kopat v bližnjo reko. Nekoč se nam je pridružil lokalni podjetnik. Bil je kakih 20 let starejši od mene, vsekakor je bil zame starec. A ker je bil prijazen, smo se pač pogovarjali z njim. Drugi otroci so ga poznali, jaz niti ne, pa tudi sicer se s starejšimi od sebe nisem družila. Naneslo je, da sva spregovorila nekaj besed in sem mu povedala, da hodim ob petkih v disko. Pravzaprav sem se mu pohvalila, kako pobegnem od doma in da domači za to ne vejo. Zdelo se mi je fino, da sem tako iznajdljiva. On pa se je ponudil, da me prihodnji petek lahko pelje, da ne bom pešačila in štopala. Oh, kako sem se razveselila njegovega predloga. In sva se dogovorila, kje me bo počakal.
Ko sem sedla v njegov avto, sem komaj čakala, da izstopim iz njega, saj sem bila že vsa v pričakovanju plesa. A nisva se peljala v smeri diskoteke. Ker sem to takoj opazila, sem mu to omenila, pa je odvrnil, da greva na Bled nekaj popit. Skujala sem se, da nočem, ker si res želim it v disko. Ni se zmenil za to. Na Bledu sva šla na pijačo, a nisem hotela piti. Dalje sem se kujala in nergala, da hočem pač tja, kamor je obljubil, da me bo peljal. Ko sva zopet sedla v avto, je peljal na blejski grad, kjer je ustavil in se hotel z mano poljubljati. Zgroženo sem ga zavrnila, češ da je to nagnusno, da se ne bom poljubljala s starcem. “Marš iz avta,” je zavpil. Obsedela sem. “Kakor si me pripeljal, me boš tudi odpeljal domov,” sem trmasto odvrnila. Po glavi mi je rojilo samo to, kako bom prišla sama peš domov in da ni mogoče, da pridem tako daleč v nekaj urah. Torej me mora peljati on domov. Vžgal je avto in izstisnil med zobmi “Tako te bom pofukal, da ne boš nikoli pozabila”. Sama si pomena tega stavka nisem bila sposobna razložiti. Mislila sem pač, da je užaljen, a da greva domov.
Na poti domov je skrenil s ceste na neko koruzno polje. Ob gozdu je ustavil. Med tem sem jaz že spet protestirala, da hočem domov in naj ne zavija nikamor več. Vklopil je centralno zaklepanje avta, ki takrat ni bilo običajno v avtih in ga zatorej nisem poznala, in se obrnil k meni. “Sleci se.” Pogledala sem ga prav debelo in odvrnila, da ne. Mimogrede sem hotela odpreti vrata in pobegniti, a so bila zaklenjena. V tistem je spustil naslonjalo mojega sedeža, da sem se prekucnila, legel s svojim telesom name in ponovil, naj se slečem. Nisem hotela. Z vso silo me je udaril po obrazu. Bila sem v popolnem šoku. Niti ne vem kako mi je potegnil dol hlače. Kadarakoli se hočem spomniti teh podrobnosti, imam pred očmi samo meglo. Vem, da je penetriral vame, vem, da si je spermo brisal v robčke, se oblekel, mi velel, da se naj oblečem tudi sama in me peljal domov. Ko sem izstopala iz avta mi je zaklical, da je bilo dobro in da bi lahko še kdaj ponovila, a šele kasneje sem dojela, da sem bila posiljena. Da bi to moralo biti posilstvo, o katerem sem le bežno slišala, saj se v moji sredini o takih stvareh nikoli ni govorilo.
Moje splošno počutje je bilo porazno. Z nikomer se nisem mogla o tem pogovoriti. Počutila sem se umazano, ničvredno in zelo osamljeno. Oče je kasneje enkrat navrgel, da je v gostilni slišal, da raje dam fukat kot da bi šla peš domov in pripomnil, da sem res prava kurba. In to je bilo to.
Čas je mineval. Premišljevala sem, kako naj živim dalje. Ali naj se odpovem vsem moškim ali pa … Izbrala sem drugo pot. Pot promiskuitete. Fante sem spoznavala samo bežno, pogovarjala se z njimi nisem, zdaj sem bila z enim, zdaj z drugim, vmes sem se vdajala alkoholu, se celo rezala. Pobegnila sem od doma. Opustila sem šolanje. Padla sem v brezno, iz katerega nisem našla izhoda, vanj pa me tudi nihče ni prišel iskat. Cela vas je vedela, kaj se mi je zgodilo. Nihče nikoli ni stopil do mene in mi dal kak nasvet, jaz pa tudi nisem vedela, kam naj se obrnem ponj. Starši so odpovedali. Moje življenje je bilo nočna mora. Zlorabljala sem svoje telo, počutila sem se popolnoma prazno in zapuščeno. Noben fant kasneje ni bil grob do mene, marsikateri je bil izjemno pozoren in mi je želel pomagati, in z njihovimi nežnostmi sem polnila brezno ter se tako počasi dvigala iz njega. Dokler slednjič nisem dobila občutka, da se je brezno napolnilo. Da imam dovolj. Da je nekaj odpadlo z mene. Nehala sem s promiskuiteto. Na pot mi je stopil moški, ki me je bil pripravljen poslušati in mi pomagati pri okrevanja. V tem času je moj posiljevalec tudi umrl, kar mi je znatno pomagalo. Vseeno pa se še dandanes, po 30 letih od dogodka, z grenkobo spomnim njegovih besed, da me po pofukal tako, da ne bom nikoli pozabila. Res je. Ne bom.