Jezikovna kolonija z zasebnim podjetjem v nekem slovenskem kraju. Od šefice sin (verjetno kako duševno moten…) me je 8-letno otipaval, objemal in poskušal francosko poljubiti. Izogibala sem se ga, povedala nisem. Niti staršem. Potlačila sem. Čez 20 let (!) so spomini prišli na plano. Na srečo nimam kakšnih večjih posledic, le BOJIM se, strašno se bojim, za moji punčki, ko bosta šli sami na kakšen tabor/kolonijo… (Še zdaj se včasih sprašujem ali naj poiščem tega človeka…)
