Na morju (poletne počitnice) sem spoznala tri tipe, bili so na dopustu v sosednji hiši od naše, v kateri sem preživela celo otroštvo. Stara sem bila 18 let, oni so bili okrog 30, vsaj dva sta bila zaročena. Ker nisem mela druge družbe in ker so imeli oni cigarete in pivo in smo se prav fino ure in ure pogovarjali, sem tisti dan bila tam ure in ure. Na sosednji parceli moja familja, na drugi strani drugi sosedje, skratka, scena, ki sem jo od nekdaj poznala in sem se počutila prav varno. Zvečer smo še nekaj pojedli, jaz sem tisti dan spila vsaj dve pivi, kar je bilo takrat zame veliko, ampak sem se dobro počutila. Potem je en od njih predlagal, da bi se šli ponoči kopat in vsi smo bili za. Preden smo šli na plažo, je en od njih nalil še enega takratkega. Nikoli še nisem pila žganja, ampak na prigovarjanje sem si seveda upala. In smo šli na plažo in se slekli in poskakali v vodo. In potem me je med plavanjem obšla slabost in sem nekako odplavala do obale in me je zmanjkalo. Spodnji del mojega telesa je bil še vedno v vodi. Zato (in verjetno zaradi disociacije) pravzaprav nisem nič čutila, dokler nisem odprla oči. En od njih me je posiljeval. Uspela sem se prevaliti na bok, nekaj zamrmrati, poskusila sem vstati, naredila sem par korakov in spet padla po tleh (po kamenju na plaži). Komaj sem ostajala zavestna. In je prišel drugi in me še ta posilil. Vse, kar sem zmogla narediti, je bilo, da sem govorila Ne, ne… Potem sem se skobacala izpod njega in odtavala do hiše, kjer sem bruhala. V tistem je prišla pome mama, ki mi je pomagala domov. Ni vedela za posilstva, mislila je, da sem se “pri sosedovih fantih napila”. Za posilstvo sem ji zmogla povedati 12 let pozneje. Preveč sem se počutila krivo, preveč me je bilo sram. Ker sem bila z njimi ves dan in se z njimi pogovarjala in se šla z njimi naga kopat. Lahko bi vedela, da me bodo posilili – ali kaj?! Na morje, tja, ker sem odrasla, pa nisem več kaj dosti hodila.
