#jaztudi zgodba 94

Bili smo zunaj, zgodaj zjutraj, precej pijani. Bila je navidez prijetno dekle in hotela je z mano domov. Zavrnil sem in predlagal, da se dobiva kakšen drug dan, ko bomo bolj pri sebi. Naročil sem si taksi, v katerega je prisedla brez povabila. Rekla je, da ga bova delila, a taksistu ni povedala svojega naslova. Med vožnjo se mi je vsedla v naročje in me pričela poljubljati in otipavati. Ni mi ustrezalo, ampak tega se pač ne reče. Baje bi moral biti vesel.

Iz taksija izstopi skupaj z mano pred mojim stanovanjem. Samo spala bova, rečem. Preutrujen sem za karkoli. Sleče me. Zahteva seks. Zavrnem. Vztraja. Trudim se, a ne morem. Name se usuje plaz močnih žaljivk, očitkov o nesposobnosti in o tem, kakšen moški da sem. Najbrž je z vpitjem zbudila pol bloka. Nemočno se zlijem v posteljo, nakar zverinsko napade moje mednožje z nečim podobnim grobi predigri, češ da bo že dobila svoje. Pa če mi je prav ali ne. Hudih bejb se ne zavrne, pravijo. Tudi grob ne smem biti do žensk. Besede ne zaležejo. Nimam več možnosti upora. Čez nekako dvajset minut obupa mi za lahko noč navrže še nekaj krepkih besed.

Čez nekaj dni zdravnica pregleda moje modrikaste in odrgnjene privatne dele. Naslednjič pa bodi bolj previden. Baje, da se moški že sami znajdemo. Ja, znašel sem se sam, v dolgotrajnem izogibanju česarkoli povezanega z intimnostjo.