#jaztudi zgodba 18

O me spremljala ves čas mojega odraščanja in še odraslega obdobja, vse do trenutka, ko sem ugotovila, da nisem kos svoji preteklosti. Poiskala sem strokovno pomoč in uvidela, da večina mojih izkušenj s fanti, moj način življenja in medsebojni odnosi izvirajo iz dogodkov, ki sem jih doživela in jih potlačila oziroma se skušala z njimi sprijazniti v smislu “saj si sama kriva za to!”

Prvi dogodek, ki ga nikakor nisem mogla spraviti iz svojih misli, se mi je zgodil, ko sem imela 6 let. Igrala sem se s stricem, ko me je naenkrat vrgel na posteljo, se ulegel name, me držal za roke, da se nisem mogla premikati in se želel “noskat” z mano. Kričala sem in ga prosila, da me naj spusti. Še zdaj slišim krike in čutim utesnjenost, ki mi je v tistem trenutku preplavila moje telesce. Začela sem jokat in ga prosit, naj gre dol z mene. Kričala sem. Kričala na vse grlo. Občutek, da sem ukleščena pod njim, mi je zameglil razum in še danes ne vem, kaj je sledilo in kako sem se osvobodila “ujetosti” pod njim. Naslednje, kar se spomnim, je bilo, da sem babico in mami spraševala, kaj je z njima narobe, saj sta me slišali, kako kričim in mi nista prišli pomagat (v tistem času sta bili v spodnjem nadstropju). Odgovora se ne spomnim, vem pa da sem v joku stekla do sosede, ki me je vprašala, kaj se je zgodilo, saj je slišala moje krike. Povedala sem ji in rekla sem, da sta mami in babica slišali pa mi nista prišli pomagat. Bila je jezna nanju, ampak tukaj se je vse končalo. Zgodba je šla v anale… Jaz pa sem tisti dan dobila fobijo pred utesnjenostjo.

Drugi dogodek se mi je zgodil, ko mi je bilo približno 12 let. Bila sem pri babici na počitnicah. Na obisk je prišel njen prijatelj, ljubimec, ne vem, kaj ji je bil. Ko je babica enkrat zapustila kuhinjo, me je ta osebek prijel za roko, potegnil k sebi, me objel, dal roko na mojo rit in me stiskal k sebi ter govoril, kako sem lepa, pridna, da mu naj dam lupčka. Ponovno doživela utesnjenost, prisilno objemanje. Hotela sem se mu izviti iz rok pa ni šlo. K sreči se je babica hitro vrnila in me je spustil. Zbežala sem v sobo in ostala tam do njegovega odhoda. Ko sem se vrnila domov, sem se baje zelo čudno obnašala. Mami je prišla v sobo in me spraševala, kaj mi je. Nisem hotela povedati. Vztrajala je. Začela sem jokati. Povedala sem, kaj se je zgodilo. In odziv? Mami se je začela smejati in me vprašala: “In kaj zdaj hočeš, da naredim?” Verjetno ni treba poudarjati, da z mami še danes, po 19.letih nisem zmožna normalnega pogovora. Ko me objame, začutim nepopisen odpor. Že drugič me je izdala.

Tretji dogodek se mi je zgodil, ko sem imela 24 let. S prijateljico sva šle v lokal. Usedle sva se za mizo, ko sta k nama prišla dva fanta, simpatična in prijazna. Začeli smo pogovor, nakar sta vprašala, če nama lahko plačata pijačo. Privolili sva. Fanta sta naročila pijačo, nazdravili smo. Fant, s katerim sem se ujela, me je vprašal, če grem na cigaret. Vstala sem, nakar se mi je močno zavrtelo (do tistega trenutka sem spila 3 požirke piva). Nisem se ozirala na to. Šla sva v kadilnico, nakar se mi je začelo vedno bolj megliti pred očmi. Kadilnica se je začela vrteti in nisem sledila fantovim besedam. Mislim, da sem omedlela. Ko sem se zavedala, sem nad sabo zagledala fanta, kako me posiljuje. Pogledala sem okoli sebe, videla sem, da sem na ženskem WC-ju. Vprašala sem ga, kaj se dogaja, a mi je odgovoril, da naj uživam! Še vedno sem bila omotična, telo me ni upoštevalo, nisem se mogla premikati. Zaslišala sem, da nekdo trka na vrata. Prosila sem ga, če lahko neha in greva ven, ker bi rada šla domov. Nehal je in vstal. Prosila sem ga, če me lahko dvigne, saj še vedno nisem čutila telesa. Ko mi je uspelo vstati, je ponovno prišel nek čuden val in sem ponovno izgubila zavest. K zavesti me je privedlo njegovo ponovno prodiranje vame. Tokrat sva bila na moškem WC-ju. Kako sva prišla do tja in kako to, da ni nobenemu bilo čudno, da sem neodzivna, medtem ko sva odhajala iz ženskega WC-ja, mi še danes ni jasno. Tokrat sem zbrala vso moč, ki sem jo premogla in ga udarila. Spet sem ga udarila. Pa spet. Pa spet. Nič ni pomagalo, samo smejal se je in še naprej prodiral vame. Nato pa sem ga začela praskati po obrazu. Spomnim se, da je rekel: ” Pizda, ne praskaj me, bo moja bejba še kaj posumila.” Nisem se ozirala, ampak mi je ta njegova izjava dala še nekoliko več moči, da sem se začela upirati tudi s preostalim telesom. Še vedno preveč omotična, sem se začela zvijati in nekako mi je uspelo, da sem ga spravila iz sebe. Kako mi je to uspelo, še danes ne vem! Ko sem zbrala zadnje atome moči, da sem ga potisnila vstran in je na mojo veliko srečo padel, sem se hitro oblekla in se opotekla ven. Ljudje so verjetno mislili, da sem koma pijana, jas sem pa v sebi imela zgolj 3 požirke piva! Poiskala sem prijateljico. Našla sem jo za eno mizo, napol mrtva ležala na njej. Poklicala sem jo, vendar je bila neodzivna. Pogledala sem naokoli, noben nama ni posvečal pozornosti. Prijela sem jo za roko in jo nekako spravila na noge, da sva, držaje ena drugo, odšle domov. Prijateljica se na drugi dan ničesar ni spomnila niti še danes ne ve, kaj se je zgodilo z njo. Sama imam nekoliko več “sreče” in se delno spomnim dogodkov, ki sem jih mogla doživeti, saj sem sama “kriva”, da sem si dovolila zaupati nekomu, da si želi zgolj moje družbe.

Trije dogodki, ki mi skoraj vsak dan pridejo v moje misli. Kljub temu, da sem se odločila, da si poiščem pomoč, še vedno nisem zmožna o tem naglas govoriti. Dogodki več ne usmerjajo mojega življenja, še vedno pa so del mojih misli.