#jaztudi zgodba 149

V sedmem razredu osnovne šole so začeli fantje, s katerimi sem hodila k verouku, otipavati dekleta, torej nas, veroučne sošolke. To so počeli tako, da so se ob izhodu iz stavbe ob cerkvi, kjer smo imeli verouk, postavili v dve nasproti stoječi si vrsti, in če si želel priti ven iz stavbe, si moral med njimi. Otipavali so zelo agresivno, bala sem se jih. Dekleta smo si izmišljala najrazličnejše načine, kako priti mimo njih čim manj otipana. Čakale smo na kaplana, da smo šle mimo skupaj z njim, tekle smo in zraven mahale z rokami, da smo pregnale njihove roke in podobno. Vedno težje mi je bilo iti k verouku. Da so fantje otipavali, sem bila vajena že iz šole, a tam sem se vseeno počutila bolj varno – več ljudi naokoli, večja verjetnost, da se izogneš otipavanju, kaj pa vem, redko sem bila otipana in nisem se bala. Tu pa me je bilo resnično strah. Kaplan je bil popolnoma nepripravljen in ni bil sposoben nobene zares učinkovite reakcije. Tudi njemu je bilo vse skupaj neprijetno. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da me je nekega dne veroučni sošolec, v želji da me otipa, zasledoval s kolesom skoraj do doma. Ko sem se usedla na kolo, da bi se odpeljala domov (živela sem v sosednji vasi, dva kilometra stran, dobršen del poti je vodil po samem, mimo polj in travnikov), se je za mano zapeljal tudi eden izmed sošolcev, ki se je vedel še posebno agresivno. Vozil je za mano in s svojo roko in besedami namigoval, da me bo zgrabil za zadnjico, ko me dohiti. Ko sem se vozila po samotnem delu poti, sem pospešila, kolikor se je dalo, in ga pustila precej za sabo. Ves čas se je smejal, me poskušal dohiteti in s svojo roko nakazoval, kako me bo zgrabil. Resnično me je bilo strah. Bala sem se pomisliti, kaj bo, če me dohiti. Na srečo je na pol poti obupal ter se obrnil. Naslednji teden si nisem upala k verouku. Mami sem zjutraj rekla, da ne bi več hodila. Vrtala je vame, kaj se dogaja in povedala sem ji. Obljubila je, da me pride počakat. In res je prišla, če se prav spomnim, je tudi nekaj rekla fantom. Počutila sem se zaščiteno, varno. Mislim, da me je še nekaj časa hodila iskat. Otipavanje se je nehalo. Ko sedaj slišim kakšnega moškega, ki reče, da so to le hormoni in da gre za normalen del odraščanja, pomislim, kako malo nekateri vedo o spolnem nasilju in zlorabah.