#jaztudi zgodba 141

Od 11. leta dalje sem bila predmet ogledovanja, otipavanja in opisovanja svoje primernosti za tuje potrebe.

Gledala sem sredi [ime kraja umaknjeno] izložbo in bila od mimoidočih moških otipana, uščipnjena, zagrabljena v čimbolj intimni del telesa. Navadila sem se stalnega oziranja, varovanja, umikanja. Stalen občutek ogroženosti, da tudi v množici ljudi sama nisem varna in res nisem bila. Ko sem se s polnoletnostjo že bolj opogumila, sem se pričela tovrstnim napadom glasno upirati. Dosegla sem večinoma ogorčene agresivne izbruhe, da sem pobegnila še v težji situaciji, kot če sem samo požirala.V bazenu na [ime umaknjeno] sem doživela ogledovanje in glasno opisovanje podrobnosti mojega golega telesa v kabini med preoblačenjem – ni se mi takoj posvetilo, da se jih nekaj stiska v sosednji kabini in glasno komentirajo ogledovani predmet, se pravi mene, skozi izvrtano luknjo v steni. Doživela sem otipavanje mednožja v bazenu med plavanjem in navdušene komentarje dveh moških nad tem uspehom. Ni se bilo mogoče ubraniti niti pritožiti ali nqajti pomoč. Možno je bilo samo ne hoditi sama na bazen in po cesti!

Fant je težko razumel, kaj se mi sami dogaja, saj ko sva bila v javnosti skupaj, so se prisotni moški vedli kot normalni ljudje.

Toliko o tukajšnji moški kulturi. Da se ne bi posmehovali odnosu do žensk v nerazvitih družbah – vse ženske vemo, v kakšni družbi živimo tu.