#jaztudi zgodba 101

Začetek poletja 2012, konec takrat mojega prvega letnika srednje šole. Magičnost tega, da si z nekom
deliš isto stavbo izobraževanja in še lepše dejstvo, da je ta dotična oseba v krogu tako imenovanih
“prijateljev”. Bila sem v razmerju in tudi moja takrat boljša polovica ga je poznala. Že mnogo pred
dejanskim dejanjem sem dobivala ogromno povabil in komplimentov, ki se jih gladko ignorirala.
Zgodilo se je torej na začetku poletja, ko punce nosimo majice brez rokavov in kratke hlače t.i.
“hotke”, o čemer so me potem podučili na ljubljanskem sodišču. Njegov odvetnik mi je očital, da sem
ga sprovocirala s svojim načinom oblačenja – pa sem naivno mislila, da se to dogaja samo v ameriških
filmih…

Bila sem povabljena na popoldansko druženje v motoristični klub – ki so ga zdaj na srečo porušili. BIlo
mi je rečeno, da bo tam več ljudi, a na koncu sem ostala sama z njim, saj naju je njegov kolega
zaklenil v sobo. Svoje naklepe je sprva skušal obrniti meni v prid dokler ni ugotovil, da sem proti
kakršnimkoli dotikom. Rekel je, da noben ne bo izvedel, da naj to naredim zanj, saj zdaj potuje v
tujino in ga dolgo ne bo nazaj. Iz normalnega govora se je vse skupaj zelo hitro spremenilo v siljenje.
Ker je treniral borilne veščine si nisem več upala upirati…

Po tem se je usedel na tla. Tekle so mu solze in njegov izgovor je bil, da se ničesar ne spomni, saj je
pozabil vzeti tablete, ki mu jih je predpisal psihiater. Prav tako mi je bilo rečeno, da bi bila pretepena,
če mu ne bi pustila. Še ena stvar, ki takrat ni bila na moji strani je bila odsotnost signala. Čakala sem,
da so odklenili vrata in odšla domov.

Vse skupaj je bilo prijavljeno na policijo. Tisto noč sem preživela na policijski postaji in urgenci.
Zapisnik so pisali dvakrat, sodišče se je odzvalo po dveh letih čakanja. Najlepše besede so prišle iz ust
sodnice (poudarek na spolu!), ki mi je nonšalantno na koncu sojenja rekla, da je celotna situacija brez
vezna. Celovit postopek je popolnoma nesmiseln, saj smo v stvari zgolj številke v statistiki, kjer očitno
ni prostora za izboljšave.